»Nekaj svežega in nepričakovanega se zgodi z vzporedno predstavitvijo fotografij dveh umetnic, Maje Šivec in Nataše Segulin, ki sicer intimno ustvarjata vsaka zase, prva s pripravo v ateljeju, druga spontano na različnih krajih sveta.«
»Medij fotografije je za umetnico nekakšen vmesnik za ohranjanje zadostne distance do njenega subjekta – rastline.«
»Pogosto na videz nekadrirana fotografija daje občutek nepredvidljivosti in gledalca nemudoma potegne v dogajanje na fotografijah. Brutalna resničnost teh fotografij gledalca ne pusti ravnodušnega.«
»V svetu fotografije ne poznamo sedanjika.«
»Njene ženske so razosebljene, nič več individualni subjekti, namesto tega prikazane le kot skupina delovnih rok, ki obstaja in deluje v prostoru domače kuhinje (...). Skozi fotografije teles, postavljenih v naravna okolja, in rok, ki tvorijo imaginarne skupnosti, si umetnica zamišlja utopične scenarije pobega iz družbeno determiniranih vlog.«
»V svetu zmeraj popularnejše digitalizirane umetnosti in monotonih, enoplastnih reklamnih fotografij, ki nas spremljajo na vsakem koraku, umetnica nasprotno opozarja na fizične vidike umetniškega dela, njegove materialne, senzorične lastnosti in realen prostor, ki ga zavzema.«
»sopostavlja ustvarjalni praksi obeh umetnic, sinteza ene in druge pa predstavlja njuno sodelovanje«
»Osebno verjamem, da nobena fotografija ne more razložiti 'trenutnega'.«
»Gledalci na fotografijah gledamo Lepeno. In vidimo tudi sebe.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju